V maju so sončna pobočja Karavank pobeljena z ozkolistnimi narcisami ali ključavnicami, kot jim pravijo domačini.
Največ belega, z rdeče obrobljenim soncem v sredini in prijetno dišečega cvetja raste na travnikih med vasicami Plavški Rovt, Prihodi, Planina pod Golico in Javorniški Rovt.
Prebivalci teh krajev pripovedujejo pravljico o tem, kako je bog nekoč posvaril čebele, naj ne nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. Niso ga ubogale. Zato je med v belih cvetkah zaklenil tako, da jim je ustvaril neprehodno bunčico v stebelcih pod cvetovi. Čebele so bile ukročene, zaklenjene narcise pa so, vsaj za domačine postale ključavnice.
Belo cvetje izhaja iz družine Narcissus, latinsko jim pravimo Narcissus poeticus subsp. Radiflorus.
Listi so široki 5 do 8 mm, krpe cvetnega odevala so narobe jajčaste in se med seboj prekrivajo, prašniki so različno dolgi, privenček je skledičast s škrlatno rdečim valovitim robom. Je čebulica, ki ozeleni takoj, ko skopni sneg, njena življenjska doba pa je 3 leta. Po cvetenju je pomembno, da listi ostanejo zeleni in tako omogočijo nalaganje zaloge hrane v čebulico za rast v naslednjem letu. Dokler so listi zeleni, so za živino strupeni. Za ohranjanje teh prelepih belih cvetic se izvajajo tradicionalni načini kmetovanja ter redna pozna košnja v juniju. Gnojenje travnikov je dovoljeno le z doma pridelanimi gnojili ter ni dopustno zaraščanje terena. Narcise so zaščitene z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, 2004 in Odlokom o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Uradni list SRS št. 15/78). Ni dovoljeno zavestno uničevanje, trganje ter rezanje.
(vir besedila: turizem-jesenice)
Med klučavnicami pa je bil posnet tudi videospot pesmi Planinska Ansambla Lojzeta Slaka: